Training Log Archive: Tanja

Malo počasnega teka po cesti do Hudega in nazaj, da so se pretegnile mišice, še posebej meča, ki me bolijo najverjetneje od klancev. Nato še malo raztegovalnih vaj, potem pa sej je še bolj ulil dež :)

Running in the rain...jap, sem se spravila ob sedmih zvečer, ko sem imela že polno glavo poročil za faks. Tako da sem kljub slabemu vremenu ter mraku udarila eno bolj "hitro" (vsaj zame, še posebej, ker je vmes strah in trepet z imenom Kovorski klanec) seanso po cesti.
Dihala sem komaj...nisem namreč ugotovila ali prehitevajo pljuča ali noge...noge so me pekle še od včeraj, v klanec sem rinila kot tele skozi vrata ( ali nekaj podobnega)..skratka cel masaker...ampak mi je pa uspelo priti domov v dokaj suhem stanju :P

Aja, tukaj je zemljevid kje sem šla..mislim, da letos še nisem šla te variante..

Ista proga kot prejšnji dan. Po cesti čez Hudo in nato po travniku dol do deponije ter do Brda.
Noge so me bolele še od včeraj in sem se zato počutila zelo utrujeno. Namen je bil odteči malo bolj počasen tempo za relaksacijo. Kajpada tega nisem bila zmožna in me sedaj noge bolijo še malo bolj :) Je pa dobro nabirati kondicijo v klance, menda...
Do tja sem tokrat rabila 25.23 (66m vzpona), nazaj pa 30.04 (125m vzpona)

3 regions cup - Italy
Karta: Monte Prat
Merilo: 1:10.000

Po dolgem času zopet malo orientacije. Dan je bil kajpada lušten, sonce je fletno sijalo, bilo je toplo, brez oblačka. Skratka vse je štimalo, razen teka...bila sem namreč počasna kot polž. Še Igor je rekel da to pa res ni bilo vredu in mislim, da ima kar prav.
Orientacijsko me je karta spominjala na lipico saj je vsebovala vse podobne elemente kot so kamenje, kamniti zidovi ter trnje :) Proga ni bila pretirano zahtevna saj je res veliko objektov, ki te lepo vodijo, toda če pa komu kaj ni všeč, naj si pa zakomplicira stvar in gre čisti azimut na kontrolo :D.



Napak nisem imela veliko, pravzaprav sem ugotovila, da sem šla večji del proge enako kot ati. Sklep: Če bi imela toliko kondicije kot on, bi ga prehitela :)

Drobne napake so bile na 4.-ko sem prišla s ceste me je zaneslo po poti v napačno smer. Metrov ni bilo veliko a sem se zato namesto tega morala prebiti skozi gosto šavje.
5.- totalno napačna izbira poti...
11. - na koncu ne bi smela narediti takega ovinka ampak bi morala iti bolj naravnost. Če ne drugega bi si vsaj prihranila vzpon....

Tolažba je bila, da mi je sape zmanjkovalo zaradi nedavne bolezni in antibiotikov. Verjetno je to res, vseeno pa je dejstvo da čas ni zadovoljiv in bi bil boljši, če mi proti koncu ne bi začelo poleg kondicije primanjkovati še volje.

Zasedla sem šele 7. mesto od osmih...
1. Curzio Lucia: 1.08.47
2. Ciriani Alessia: 1.11.11
3. Anedda Federica: 1.12.13
Ati: 58.53
Igor: 1.15.24

Dober trening je bil..no vsaj mislila sem tako, dokler nisem videla končnega časa. Hja no, res je, da sem šla tole progo prvič in sicer po atijevi predlogi. In seveda sem zopet ugotovila, kar je zanj "en klanček na koncu" to pomeni najprej spust v grapo ter strm klanec v eno smer nato pa še nazaj samo navzgor...tempo je bil zato počasen, sem pa vseeno ponosna, da je bil enakomeren brez ustavljanj. Nekaj kondicije mi je očitno vseeno še ostalo, da sem preživela. Je bilo pa ravno pravšnje vreme in tudi volja :)
Tja sem rabila 27.10 in sicer sem naredila 66 m višinske, nazaj pa 29.48 z 125 m višinske.

Sem se spravila tečt kroge pod vasjo, ker sem upala, da se bom malo osvežila ampak sem bila očitno preveč utrujena od dveh dolgih dni na faksu. Včeraj doma šele ob desetih, danes ob šestih..nekako sem imela noge kot iz svinca in je bil tek eno samo utrujajoče mučenje. Tako, da sem po enem krogu ubupala, jutri bo pa boljše.

Po dolgem času končno na treningu, zato nič čudno, da sem imela prevveč energije :D Zaplate snega so le še na nekaterih mestih zato je bila hoja veliko lažja. Šla sem od vrha Brezij pa o Zmajarjev.
Do Vaškega sem rabila 23.00, do Zmajarjev pa še okoli 20.00 - ne vem natančno, ker sem pozabila ugasniti uro. V spominu imam nekaj takega. Je pa možno, ker sem del poti še celo tekla, verjetno zato, ker je za mano hodil nek tip in res nisem mogla pustiti, da bi me prehitel :D
Noge me seveda bolijo ampak je bilo pa kar fletno toplo in zabavno :) (čeprav mogoče ne bi smela ravno pretiravati za prvič..bom šla naslednjič bolj počasi :D)

Od Zmajarjev sem šla na cesto in čez Bistriško, kar ni bila ravno brihtna ideja. Na cesti je namreč še vedno sneg in precej poledenelo, zato sem v supergah imela kar lepe plesalne akrobacije ter preizkušnje ravnotežja x) Ampak mi je uspelo priti cela do dna :)

Event: Lipica Open
 

Danes sem pa res žalostna. Se zbudim ob pol devetih, ker je tako svetlo in odgrnem zavese. Kaj vidim? Največji sonce. In namesto, da bi uživala na Lipici, moram gniti doma v postelji :( Smotani antibiotiki...

For the record...

Konec italijanske kraške lige..v kategoriji WA - 1. mesto (15 tekmovalk)
Konec Zimske orientacijske lige...v kategoriji A - 18. mesto (89 tekmovalcev - ja no, eni niso pretirano dejavni...). Med ženskami me je prehitela Ana, mislim da bom mogla še malo potrenirati preden ji bom kos :)

Po dolgem času zopet malo suhoparnega teka. Namen je bil sprostitev mišic, kar mi je po moje kar uspelo. Vsekakor sem se počutila boljše, pa čeprav je pihalo, kar ni ravno ugodno za moje zdravstveno stanje.

Sem naredila 2 standardna kroga po polju. Sedaj je boljše, ko ni več snega :D
Lap 1: 18.17
Lap 2 : 18.28

Ja, tole ogrevanje je bilo pa kar zanimivo. 3 km stran od cilja smo mogli pustiti avte in midve z Ano sva lepo izvedeli, da so nama prestavili štart, samo eno uro pred štartom. Tako da sva hiteli do cilja kot malo zmešani.
Ko sva prišli tja, sva pa na srečo ugotovili, da so premaknili štart za pol ure, ker je preveč tekmovalcev zamujalo..kdo bi si mislil...tako da sva potem od cilja do štarta 1 km še v miru prehodili...

Zagajička brda
1:10.000

Tole je bil pa eden res posebnih terenov za katerega si štejem v čast, da sem lahko tekla po njem. Res si ne predstavljaš kako zgleda, dokler ne poskusiš in vidiš v živo.
Popolnoma odprt teren z ravnimi dolinami in visokimi golimi hribči. Ogromno vzpona, tehnično pa popolnoma preprosto. Res mi je bilo zanimivo, ko sem videla ljudi kako tečejo po drugih grebenih, ali pa pod mano v dolini...tak poseben občutek.



Napak seveda ni bilo mogoče delati, saj so se točke vidle že pol kilometra vnaprej. Razen če si izbral napačno varianto ali se znašel na napačnem hribu. To je potem res bil problem.
Kakorkoli pa sem videla, kaj to pomeni garati. Tudi če sem kondicijsko malo močnejša, sem na tem terenu že v drugi klanec sopihala kot kakšen star konj.
Na cilj pa sem prišla popolnoma izmučena..

Sicer sem izgubila par mest, kar se je tudi videlo v končnem seštevku, ampak mislim, da mi je šlo vseeno kar dobro.
Mesto: 9. (12)
1. Lindqvist Asa 49.27 SWE
2. Veronica Minou 51.30 ROM
3. Irina Maioresciu 51.55 ROM
6. Ana 66.24 SLO



Skupno: 7. mesto od 17ih a le 10 uvrščenih...
1. Veronica - 81.01
2. Asa - 81.20
3. Irina - 93.10
6. Ana - 111.32
7. Jst - 117.32

Ko sem prišla v cilj je bilo seveda priti še nazaj do avta. Na srečo se mi sedaj ni nikamor mudilo. Ampak cesta se je pa vseeno vlekla...

Nasplošno so vtisi odlični. Malo je bilo sicer mraz, malo sem pogrešala tuš ampak teren, dobra družba in tek odtehtajo vse ostalo :)

Šušara - istok
1:7.500

Prvi dan Beograda open na prečudovitem terenu posutem z grmički ter večinoma odprto planjavo, ki se je razprostirala pred očmi in ponujala lahkoten a tehnično izzivalen tek brez kakšnih večjih vzponov in naporov...okej, mal me je zanesl ;)

Drugače mi je pa tale tekma v veliki meri kar šla od nog. Sicer je bilo malo mraz, ampak sem se prej ogrevala okoli 15 min tako, da sem zaštartala res lepo. Tudi tempo sem celo progo imela konstanten, kar je pri meni velika redkost. Ali pa je malo vpliva na to imel tudi Andraž, ki me je od 11. kontrole naprej spremljal s fotoaparatom v rokah. Seveda me je naredil zelo živčno pa tudi popolnoma skoncentrirano, da ja ne bi kje zalutala :D



Napake so bile na 6. kontrolo - zavila sem preveč v levo od začrtane smeri in se nato ustavila, ker se nekaj ni ujemalo. Sem pa vseeno kar hitro ugotovila kje sem..
7, kontrola - zaneslo me je malo predaleč na hrib ( tukaj je Vid padel ven iz karte ! :D), na srečo me je ustavil gozd.
11. kontrola - nekako nisem našla najboljše variante in sem se na koncu odločila za eno, za katero še sedaj nisem prepričana kje sem jo sploh videla. Tukaj je nato koncentracija malo padla in na srečo je tam stal Andraž, ki je malo namignil, da sem se ustavila na drugi strani grma, kjer je lepo pridno čakala kontrola.

Mesto: 4. (15.)
1. Minou Veronica 29.31
2. Lindqvist Asa 31.51
3. Olofsson Linnea 33.28
10. Ana 45.08

P.S.: Prehitela sem Vida za pol minute.. :P

Topčiderski park
Merilo: 1:4.000

Vsi utrujeni smo prispeli v Beograd, kjer je bil prolog Beograda Open v Topčiderskem parku. Vse je bilo namočeno ter pokrito s tanko plastjo mokrega snega. Da ne omenim, da je bilo mrzlo nad mojimi pričakovanji.

Ampak vseeno sem imela kar lahke noge ali pa vsaj voljo za tek. Hitra nisem bla pretirano a mi je kar ustrezalo. malo bolj na izi za zaćetek.



Napak ni veliko, mogoče kakšna neodločenost tu pa tam. Najbolj izstopa tretja kontrola; tu res ne bi smela narediti takega ovinka.

Rezultati: 2. od treh tekmovalk (jap, res ni bilo kakšne hude konkurence..)
1. Veronica Minou - 14.42 (šele kasneje sem ugotovila, kako dobra je v resnici ženska..je tretji dan letela mimo mene kot strela..)
3. Katarina - 26.00

Po šprintu smo se še šetali po Beogradu. Najprej smo morali poiskati stojnico z najboljšimi pleskavicami, kar je kar precej trajalo, nato pa smo se podali na še na lov za pivom.
Vmes je Andraž povedal še kaj lepega o mestu, da smo se zraven še izobraževali...
Važno da so me na koncu kar lepo bolele noge in da sem lahko mislila le še na toplo posteljo in pa tuš..sanje se seveda niso uresničile na mojo žalost ampak kar je treba je treba :D

Ja..čisto nič primeren čas, da zbolim. V glavnem, prehlad z malo vročine. Se trudim, da čim več počivam, jem sadje, pijem čaje itd., da bom zdrava do Beograda...